Žičniške naprave v Republiki Sloveniji stojijo. Pa ne zaradi pomanjkanja snega, temveč zaradi Odloka o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 2/21 z dne 7. 1. 2021, v nadaljevanju: Odlok), ki v 3. členu določa, da obratovanje žičniških naprav za prevoz oseb ni dovoljeno.
Ker smo Slovenci smučarski narod in smo za povrh deležni ponovno prave zime, je odlok dvignil precej prahu in nezadovoljstva, žičničarji ter upravljavci smučišč, pa so napovedovali celo ustavno presojo.
Brez, da bi se na tem mestu spuščali v nujnost ali smotrnost ukrepov, potrebnih za zajezitev širjenja nalezljive bolezni (covid-19), pa velja – predvsem v razmislek odločevalcem in v izogib zmedi z interpretacijo in »težav« pri spoštovanju ukrepov – izpostaviti nedoslednosti navedenega Odloka, ki bi lahko imele za posledico vprašanje njegove zakonitosti (ustavnosti).
Gremo po vrsti. V skladu z ustavnim načelom zakonitosti, morajo biti hierarhično nižji pravni akti (v tem primeru cit. Odlok), zlasti zato, da se prepreči arbitrarnost in samovolja oblasti, v skladu s hierarhično višjimi pravnimi akti (konkretno Zakonom o nalezljivih boleznih in Ustavo).
Kot izhaja iz samega Odloka, bi naj bil ta sprejet »na podlagi prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB - Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE)«
Zakonski okvir, znotraj katerega lahko Vlada RS sprejema ukrepe, je torej v danem primeru 39. člen ZNB, ki določa:
»Kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi tudi naslednje ukrepe:
1. določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;
2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;
3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.«
Temu sledi, da lahko Vlada RS, izključno z namenom, da se prepreči:
- vnos nalezljive bolezni na območje RS, in/ali
- da se prepreči širjenje nalezljive bolezni v RS,
- odredi izključno ukrepe, ki so predvideni v točkah 1 do 4 prvega odstavka 39. člena ZNB.
Vlada RS torej ne more odrejati ukrepov, ki niso predvideni v navedenem zakonskem določilu in katerih posledica ni preprečevanje vnosa in/ali širjenja nalezljive bolezni.
Obravnavan ukrep je Vlada RS skladno z 2. odstavkom 39. čl. ZNB sporočila javnosti na tiskovni konferenci dne 7. 1. 2021, s pojasnilom pristojnega ministra, da je namen zadevnega ukrepa preprečiti dodatno obremenitev bolnišnic zaradi poškodb, ki bi naj bile sestavni del rekreativnega smučanja.
Glede na predstavljene okoliščine, bi lahko bila zakonitost (ustavnost) obravnavane prepovedi obratovanja žičniških naprav za prevoz oseb, vprašljiva iz naslednjih razlogov:
Upoštevaje pojasnilo Vlade RS je namen sprejetega ukrepa preprečitev poškodb ob rekreativnem smučanju in zmanjšanje obremenitev bolnišnic in ne neposredno preprečitev širjenja nalezljive bolezni,
39. člen ZNB ne predvideva ukrepa prepovedi izvajanja storitev,
Ukrep prepovedi obratovanja žičniških naprav za prevoz oseb, ne spada med taksativno naštete ukrepe iz prvega odstavka 39. čl. ZNB.
Neoziraje se na vprašanje sorazmernosti ukrepa, torej sorazmernosti posega v ustavne pravice (do gospodarske pobude, zasebne lastnine,...), v razmerju do varovane dobrine (javnega zdravja), pa je oceniti, da morajo biti odrejeni ukrepi, upoštevaje zakonsko predpostavko, ki terja, da je ukrep potreben za preprečitev širjenje nalezljive bolezni, takšni, da lahko imajo neposreden vpliv na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni (kot je npr. omejevanje neposrednih stikov, omejitev vstopa v državo,...). Kot že navedeno, naj bi bil namen omejitve obratovanja žičniških naprav, v preprečitvi poškodb pri smučanju ter posledično zmanjšani obremenitvi bolnišnic in ne neposredno v omejevanju širjenja nalezljive bolezni. Oceniti je, da ukrep, ki bi lahko zgolj posredno vplival/prispeval k preprečevanju širjenja nalezljive bolezni, ne sodi v zakonski okvir 39. čl. ZNB. Nasprotno sklepanje bi lahko privedlo do nevzdržnega stališča, da bi lahko Vlada RS, zaradi razbremenitve bolnišnic z odlokom prepovedala opravljanje vseh gospodarskih dejavnosti, za katere bi smatrala, da pri njenem izvajanju lahko pride do poškodb, ki bi dodatno obremenile zdravstveni sistem.
Nadalje iz neposrečene dikcije 3. člena odloka, ne gre razbrati, v katerega od predvidenih ukrepov iz 39. čl. ZNB, bi naj prepoved obratovanja žičniških naprav sploh sodila. Namreč, z odlokom ni prepovedano gibanje na območju smučišč (2. točka 1. odst. 39. čl. ZNB), prav tako ni prepovedno zbiranje ljudi na smučiščih (3. točka 1. odst. 39. čl. ZNB), končno pa prepovedi »obratovanja žičniških naprav« ne moremo subsumirati pod termin (abstraktni dejanski stan) »promet posameznih vrst blaga in izdelkov« (3. točka 1. odst. 39. čl. ZNB). Opomniti je, da gre pri zadnje navedenem ukrepu (prepoved/omejitev prometa posameznih vrst blaga in izdelkov), za to, da se z namenom preprečitve širjenja nalezljive bolezni, prepove promet s točno določeno vrsto blaga ali izdelki, ki bi lahko vplivali na širjenje nalezljive bolezni (npr. meso okuženih živali, ipd.), ne daje pa podlage za prepoved izvajanja storitev nasploh, kar bi lahko bila težava tudi pri ostalih odlokih, ki prepovedujejo izvajanje storitev.
Za uspešno spopadanje z epidemijo, je brez dvoma nujno uvajanje premišljenih in strokovno podrtih ukrepov, ki lahko prispevajo k zajezitvi širjenja bolezni, vendar je končni uspeh nujno povezan tudi s spoštovanjem ukrepov s strani posameznikov, ki, razumljivo, neradi sprejemamo omejitve naših pravic in svoboščin. Prav legalnost in legitimnost pravnih pravil, pa med drugim prispeva tudi k boljšemu razumevanju in sprejemanju (ponotranjenju) ukrepov ter posledično spoštovanju le-teh, kar je bistveno za uspešen nadzor nad epidemijo.
Da so ukrepi legalni (in legitimni), mora država (kot to velja za vsak oblastven poseg v pravice in svoboščine), primarno zagotoviti ustrezen zakonski (materialni in procesni) okvir, ki daje podlago za uspešno uveljavitev sprejetih ukrepov. Ob tem je na podlagi pričujoče analize zaključiti, da zakonodajalcu in izvrševalcem, navkljub zadnjim spremembam ZNB, ki so bile bržkone sprejete prav z namenom lažjega spopadanja z epidemijo, slednje vsaj v konkretnem primeru, ni povsem uspelo.
Ljubiteljem smučanja tako do nadaljnjega ostaja na razpolago le turno smučanje.
